Kako prepoznati e-poštno prevaro?

Potrebno si je priznati, da dandanes brez spleta ne moremo več. Na ta način komuniciramo, si izmenjujemo podatke, iščemo informacije, delamo in se zabavamo. A splet je ogromen digitalen svet, kjer – prav tako kot v realnem svetu – na nas prežijo žal tudi nevarnosti.

Tokrat se bomo omejili na komuniciranje prek spleta, in sicer na spletno e-pošto. Verjetno ga ni uporabnika spleta, ki v tem trenutku ne bi imel vsaj enega e-poštnega naslova. V resnici pa najbrž kar dva. Enega za službene namene in enega za zasebne. Prav e-pošta pa je ključ za mnoge nepridiprave, da nam pošteno zagodejo.

E-poštne prevare so precej pogoste

Za začetek povejmo, da poizkusi e-poštnih prevar sploh niso tako zelo redki, kot bi si mislili. Razmišljanje v smeri: “Nisem zanimiv za nikogar, mene že ne bodo …“, je seveda popolnoma napačno. Navadno za napadom ne stoji samo oseba, pač pa zlonamerni program, ki ogromno število uporabnikov e-pošte zmeče v svoj koš.

Torej je povsem nepomembno, kdo in kaj ste. Zagotovo imate bančni račun in nekaj denarja, kar pa je tisto, kar si od vas želijo. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj ključnih podrobnosti, po katerih boste lahko prepoznali, da gre za e-poštno prevaro.

Phishing

Pri phishingu gre za klasično e-poštno prevaro, pri kateri se zlikovci zanašajo na več elementov. Eden teh je, da vas skušajo prepričati, da vam spletno pošto v resnici pošilja banka ali kakšno podjetje, ki zaradi tega ali onega razloga potrebuje nekaj vaših podatkov.

Znak za rdeč alarm mora biti vsekakor, če vas banka prosi za vaše osebne podatke, geslo ali celo za PIN kodo bančnega računa. Banke namreč tega na takšen način nikoli ne počnejo, zato nikar ne nasedajte tovrstnim prevaram. Držite se načela, da če se nekaj sveti, še ne pomeni, da je zlato.

Indici, da gre za prevaro

Eden od pokazateljev, da ne gre za e-pošto banke, pošte ali katerega drugega podjetja, za kar se v pismu pretvarjajo, je spletna povezava. Kot prvo, nikoli ne klikajte na nobene spletne povezave v e-pošti, preden se ne prepričate, da ne gre za prevaro! Če je povezava vdelana v besedilo ali sliko, položite kazalec miške nanjo in počakajte, da se povezava izpiše.

Takoj vam bo jasno, ali je URL naslov pravi ali pa zadelan in preoblečen v nekaj povsem drugega. Da banke in podobne ustanove na ta način ne zahtevajo vaših podatkov, smo že zapisali, si bomo pa ogledali še nekaj drugih načinov, ki se jih poslužujejo spletni kriminalci.

Nenavadna slovnica?

Če se vam že na prvi pogled zdi, da v sporočilu mrgoli slovničnih napak, je to zagotovo še eden od znakov za alarm. Spletni nepridipravi svoje žrtve iščejo po celem svetu in v ta namen uporabljajo kar Google Translate ali podobne spletne prevajalnike.

Čeprav se do neke mere lahko zanesemo na to, pa je žal realnost takšna, da orodja za prevajanje postajajo vse boljša in boljša, kar pomeni, da kmalu ne bomo več vedeli, ali je besedilo napisal kakšen naš rojak ali ga je enostavno prevedla računalniška mašina.

Ko pride do izsiljevanja

Ena od klasičnih prevar, ki potekajo s pomočjo e-pošte, je izsiljevanje. Nepridipravi bodo v sporočilu trdili, da imajo vašo zgodovino ogledov nečednih strani, ali pa kar, da so vam vdrli v kamero in vas posneli v kakšni kočljivi situaciji.

Takšne reči so seveda izvedljive, nikakor pa ne enostavne in ne preveč realne. Veliko več možnosti je, da gre za naključen poizkus pridobiti od vas nekaj denarja. To navadno poteka tako, da vam kar v sporočilu zapišejo naslov kripto denarnice, kamor nakažete določen znesek v izbrani kripto valuti. Tega nikakor ne počnite, saj v resnici nimajo ničesar o vas.

Nekoliko bolj zoprno je, ko po kliku na okuženo datoteko virus zaklene vaš računalnik in dostop do njega. Tudi v tem primeru zahtevajo od vas plačilo, sicer so vaši podatki za vedno izgubljeni. Če pride do tega, zadevo prijavite na ustrezne inštitucije (na spletu in policiji) in nikakor ničesar ne plačujte!