SPF, DKIM in DMARC zapisi pri e-pošti: kaj pomenijo?

Pri poslovni e-pošti ni pomembno samo, kateri naslov je prikazan kot pošiljatelj, temveč tudi, ali prejemnikov strežnik prepozna poštni sistem kot zaupanja vreden vir za pošiljanje sporočil v imenu te domene. Zaradi zlorab, lažnih pošiljateljev in poskusov spletnih prevar morajo domene uporabljati dodatne varnostne zapise, s katerimi poštni sistemi preverjajo izvor sporočil.

Med najpomembnejše spadajo SPF, DKIM in DMARC. Ti zapisi so del nastavitev domene in se urejajo v DNS območju, kjer so shranjeni tudi podatki za spletno stran, strežnik in druge storitve. Njihov namen je izboljšati zaupanje v poslano pošto, zmanjšati možnost zlorabe domene in pomagati poštnim strežnikom pri odločanju, ali naj sporočilo dostavijo v nabiralnik, premaknejo med neželeno pošto ali zavrnejo.

SPF določa dovoljene pošiljatelje

SPF zapis pove, kateri strežniki smejo pošiljati e-pošto v imenu določene domene. Če podjetje uporablja svoj poštni strežnik, zunanji sistem za pošiljanje računov in še orodje za masovna sporočila, mora SPF pravilno zajeti vse te vire. Prejemnikov strežnik ob prejemu sporočila preveri, ali je strežnik pošiljatelja na seznamu dovoljenih virov za to domeno.

Če SPF ni nastavljen pravilno, se lahko zgodi, da legitimna poslovna pošta konča med neželenimi sporočili ali pa jo nekateri strežniki zavrnejo. Težave nastanejo tudi takrat, ko podjetje zamenja ponudnika e-pošte ali doda novo marketinško orodje, DNS zapis pa ostane star.

DKIM doda digitalni podpis sporočilu

DKIM deluje nekoliko drugače kot SPF, saj sporočilu doda digitalni podpis. Ta podpis potrjuje, da se vsebina sporočila med pošiljanjem ni spremenila in da je bilo sporočilo podpisano z dovoljenim ključem domene. V praksi to pomeni dodatno plast zaupanja, saj prejemnikov strežnik ne preverja samo izvora, temveč tudi celovitost samega sporočila.

Pri DKIM zapisu ima domena javni ključ v DNS nastavitvah, poštni sistem pa pri pošiljanju uporabi zasebni ključ za podpis. Prejemnikov strežnik nato primerja podpis s podatki v DNS zapisu in oceni, ali se podatki ujemajo. Če nastavitev manjka ali je napačna, pošta morda še vedno pride do naslovnika, vendar ima manjšo stopnjo zaupanja pri strožjih poštnih sistemih.

DMARC pove, kaj naj se zgodi ob neuspešni preverbi

DMARC povezuje SPF in DKIM v bolj jasna pravila za ravnanje s sporočili. Z njim lastnik domene določi, kaj naj prejemnikov strežnik naredi, kadar sporočilo ne prestane preverjanja. Možnosti so običajno spremljanje brez ukrepanja, premik med neželeno pošto ali zavrnitev sporočila.

Velika prednost DMARC zapisa je tudi poročanje, saj lastnik domene dobi boljši vpogled v to, kdo poskuša pošiljati sporočila v imenu njegove domene. To pomaga odkriti napačno nastavljene sisteme, stare poštne strežnike ali poskuse zlorabe. Pri uvajanju DMARC pravil je smiselno začeti previdno, najprej spremljati poročila in šele nato zaostriti pravila za zavračanje sumljive pošte.

Zakaj so ti zapisi pomembni za dostavljivost?

Dostavljivost e-pošte pomeni, koliko sporočil dejansko pride v prejemnikov glavni nabiralnik in ne obtiči v neželeni pošti. SPF, DKIM in DMARC pri tem pomagajo dokazati, da je domena urejena in vredna zaupanja. Poštni sistemi pri ocenjevanju sporočil upoštevajo več dejavnikov, vendar so pravilni varnostni zapisi eden izmed osnovnih tehničnih pogojev za resno pošiljanje.

Pri masovnih e-sporočilih, naročniških obvestilih in avtomatskih sporočilih spletnih trgovin je ta del še bolj pomemben. Če pošiljamo večje količine pošte brez urejenih zapisov, se tveganje za slabšo dostavo hitro poveča. Uporabniki nato ne prejmejo potrditvenih sporočil, ponudb, računov ali obvestil, kar vpliva na prodajo, podporo strankam in splošno zaupanje v podjetje.

Najpogostejše napake pri nastavitvah

Ena pogosta napaka je več SPF zapisov za isto domeno, saj mora biti praviloma uporabljen en združen zapis z vsemi dovoljenimi viri. Težave se pojavijo tudi pri napačno kopiranih DKIM ključih, zastarelih podatkih po menjavi ponudnika ali DMARC pravilih, ki so nastavljena prestrogo še pred preverjanjem dejanskega pošiljanja.

Pri e-pošti je že majhna napaka v zapisu dovolj, da preverjanje ne deluje pravilno. Pred spremembami je dobro narediti pregled vseh sistemov, iz katerih domena pošilja pošto. Sem spadajo poštni strežnik, spletna stran, obrazci, CRM sistem, računovodski program, orodje za newsletter in druge aplikacije.